Strokovne teme in vprašanja

Zdravo,

razlika med vsemi navedenimi primeri, ki ste jih podali in uporabo mobilnih telefonov, je v tem, da mobilne telefone naši učenci v veliki meri že uporabljajo. Učenci torej v realnem življenju ne vozijo avtomobilov ... 

Super, če bomo učence poučevali o delovanju in pametni uporabi mobilnih telefonov tudi brez teh. Vsaj zaenkrat pa se, vsaj sistematično, to ne dogaja. Strokovnjaki so, kolikor sem doslej prebral, mejo za rabo postavili na 12 let. 

Pa nisem pristaš stalne uporabe mobilnih telefonov. Moji otroci bi vam znali celo povedati, da sem zelo ... Vidim pa, da si v splošnem preveč zatiskamo oči pred dejanskim stanjem in ne znamo mobilnih telefonov uporabiti niti pri 5% ur. Pa začnimo pri par urah na leto - in se pogovarjajmo o teh 5 urah.

lp 

Mene npr. veliko bolj vznemirja udobno zaostajanje učiteljev za tehnologijo. Ko sem začetek 90h spraševal kolegice, če katera mogoče ima računalnik, sem dobil odgovor, "Ah, tisto je samo za igračkanje". Ko sem konec 90h nabavil svoj prvi mobi, je sledila zgrožena reakcija dveh kolegic, "To imajo samo privatniki, da se s tem preseravajo v javnosti!".
Še bi lahko našteval....potem se spomnim, oh ja, že ko so se na ulicah Londona pojavili prvi avtomobili, so mestne oblasti uvedle uredbo, da mora pred vsakim teči tekač in mahati z rdečo zastavo, da opozori na to izredno nevarno tehnološko novotarijo, namenjeno samo na pol zmešanim in dekadentnim bogatašem!
Ko sem 2009 ugotovil, da samo en iz mojega razreda prvih letnikov ni na Facebooku (najboljši po uspehu in državni prvak v atletiki), sem mu rekel, veš kaj, pridi še ti, da bomo vsi! Koristnost reazredne zaprte skupine je bila tako neverjetna, da je skoraj odpadla potreba po razrednih urah, dijaki so si izmenjavali informacije, zapiske, še atletski klub mi je bil hvaležen, ker so tega dijaka lahko označili pri vseh njegovih klubskih dosežkih! Ko je žena videla, kako to krasno funkcionira, je kot razredničarka ponovila ta primer dobre prakse in je od 2009 do danes že preverjeno v nulo!
Največji pretres kolektiva je bil 2011 prehod na elektronsko dokumentacijo, si predstavljate to nezaslišano gorje, da se odrasle osebe, ki so se komaj priučile uporabe urejevalnikov tekstov, morajo naučiti še redne uporabe spleta in e-pošte?
Učitelj mora izkoristiti vsako tehnološko novost in biti zgled njene koristne uporabe in etike!
Ko se je pred kratkim v medijih pojavila ideja Fincev, da opustijo pouk rokopisa v osnovnih šolah, so v naših koncih sledila sama vehementna odločna nasprotovanja. Da otroci rabijo fino motoriko in podobne. Kaj pa realnost? Ker sem učitelj, pišem na tablo v velikih in malih tiskanih črkah, že zavoljo berljivosti. Ampak učiteljski poklic je eden redkih, ki še zahteva pisanje... Edina rokopisana beseda, ki jo še pišem, kot me je učila učiteljica v OŠ, je moj podpis! (in še to samo, kjer ne gre z elektronskim, pa še to bo minilo!)
Je torej v slovenskih osnovnih šolah, zazrtih v prihodnost, pouk desetprstnega tipkanja po tipkovnici? Kje pa! Mi bomo še kar naprej tiste vijuge po zvezku učili! Zaradi fine motorike! Mobije pa bomo prepovedali! Ker kalkulator na mobiju, fotoaparat ali karkoli podobnega pri pouku nima nobene uporabne vrednosti!
(ob prvem mikroskopiranju sem dijake pozval, naj kar z mobiji pofotkajo rastlinske celice pod mikroskopom, slikovni rezultati in navdušenje je bilo neverjetno!)
In začudeni obrazi, a lahko potegnemo iz žepa vsak svoj mobi? (celo OŠ so jim ga prepovedovali) Ja! ...in sem pomislil, "da boste videli, da se ga da prav koristno uporabiti še za fotkanje česa drugega, kot trapastih selfijev!
Pred kratkim smo imeli v Novi Gorici smrt osnovnošolca, ki je naredil samomor, osumljena je bila igra Sinji kit. Pa kako bomo učitelji lahko pomagali pri preprečevanju takšnih pojavov, če apriori nočemo imeti z mobiji učencev nikakršnega stika in so anatema osnovnošolskega pouka?

Tako da Janko ima popolnoma prav in ga v celoti podpiram!
Mejte se fajn,
Andrej

Pozdravljeni,

podajam odgovore in pomisleke kar v alinejah:

• mobilne naprave so didaktični pripomoček - učitelj ga mora poznati
• mobilne naprave uporabljajo učenci že sedaj - žal tudi v šolskih straniščih
• zagovarjam uporabo mobilnih in drugih računalniških naprav v šoli in to zgolj pri pouku po navodilih učitelja (ne doma, tudi ne po šoli)
• nadzor je stvar pravilnikov (in še enkrat poudarjam, da smo pred leti primer enega, ki odgovarja tudi na nekaj izpostavljenih dilem, pripravili ...)  in kulture vseh vpletenih - in, jasno, ni enostaven - lahko pa iščemo rešitve ali pa težave 

Ko takole razmišljam, menim, da je trenutna dilema šol o uvajanju mobilnih naprav, dejansko zgolj navidezna. Mobilne naprave že sedaj dejansko postajajo naprave za nošenje in oblačenje, menim, da se bomo kmalu srečali tudi z vgrajenimi napravami. Pa čeprav me je tega groza, mi je jasno, da se bomo učitelji s tem morali soočati. V vsakem primeru pa se raje soočam z realnimi situacijami in tako učence vzgajam kot ustvarjam neko sterilno stanje - in da, to pomeni sprejemanje odgovornosti. Poznam učitelje, ki nimajo nikakršnih težav z uporabo mobilnih telefonov. Še enkrat poudarjam, da uporaba mobilnih telefonov pomeni rabo mobilnih naprav takrat, ko učitelj oceni, da je to smiselno. 

Naj zaključim: ker se zavedam, da zadeve še zdaleč niso enostavne, smo pred 5 leti pripravili izhodišča za rabo mobilnih telefonov v šolstvu, kjer smo podali koncepte, primer pravilnika, anketo ipd. V 5 letih je stran z izhodišči doživela zgolj dobrih 2100 obiskov. Menim, da ta številka pove vse. 

lp